-
1 nose
[nəuz] 1. noun1) (the part of the face by which people and animals smell and usually breathe: She held the flower to her nose; He punched the man on the nose.) nos2) (the sense of smell: Police dogs have good noses and can follow criminals' trails.) nos3) (the part of anything which is like a nose in shape or position: the nose of an aeroplane.) kljun2. verb1) (to make a way by pushing carefully forward: The ship nosed (its way) through the ice.) iti previdno2) (to look or search as if by smelling: He nosed about (in) the cupboard.) vohljati•- - nosed- nosey
- nosy
- nosily
- nosiness
- nose-bag
- nosedive
- nose job 3. verb(to make such a dive: Suddenly the plane nosedived.) pikirati- lead by the nose
- nose out
- pay through the nose
- turn up one's nose at
- under a person's very nose
- under very nose
- under a person's nose
- under nose* * *I [nóuz]nounnos, smrček; figuratively voh; konica, osina, kljun (ladijski); odprtina (cevi); slang vohljač; British English duh po čaju (senu)to bite ( —ali snap) s.o.'s nose off — ostro napasti, obregniti se ob kogato cut off one's nose to spite one's face — samemu sebi škoditi, obrisati se pod nosomto count ( —ali tell) noses — šteti prisotne, šteti privrženceto follow one's nose — hoditi za nosom, delati po nagonuto have a good nose for s.th. — imeti dober nos za kaj, vse izvohatito lead s.o. by the nose — imeti koga na vajetihAmerican colloquially on the nose — točento pay through the nose — preplačati, mastno plačatito poke ( —ali push, thrust) one's nose into — vtakniti nos v vsako reč, vmešavati senot to see beyond one's nose — ne videti delj od svojega nosu, imeti ozko obzorjeto speak through one's nose — govoriti skozi nos, nosljatito put s.o.'s nose out of joint — izpodriniti kogaright under one's (very) nose — pred nosom, pred očminose of wax — mehak ko vosek, slabičII [nóuz]1.transitive verbvohati, zavohati, ovohavati; dotakniti se z nosom; figuratively izvohati, odkriti, najti; izgovarjati skozi nos;2.intransitive verbvohati, iskati (after, for)to nose on — s.o. ovaditi koga
См. также в других словарях:
v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vodíti — vódim nedov. (ȋ ọ) 1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràv — prisl. (ȁ) 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prestopíti — in prestópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo 2. med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúba — tudi zgúba e ž (ȗ) 1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stópati — 1 am nedov. (ọ̄) 1. delati korake: otrok stopa okorno, počasi; previdno stopaj, da ne padeš / na desno nogo še ne sme stopati prenašati teže pri hoji, stanju; stopati na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotikati podlage //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
típati — am in ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami; zveri dobro vohajo in tipajo // dotikati se česa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: tipati tkanino, volno / tipati žilo ugotavljati, kako… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tvégati — am dov. in nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. za dosego cilja iti v nevarnost a) da se doživi kaj nezaželenega, slabega: nikoli ne tvega, igra zelo previdno; drzni, pogumni tvegajo; kdor gre v gorečo hišo, tvega, da se zaduši / tvegati napad; ni tvegal priti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagáziti — im dov., zagázila in zagazíla (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj mehkega, udirajočega se: zagaziti v blato; zagaziti do kolen v sneg / zagaziti po zasneženi stezi 2. ekspr. zaiti: hodi previdno, da kam ne zagaziš / zagaziti v težave ● ekspr. globoko je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlésti — zlézem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot 2. priti kam, odkod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje; zlesti na peč, voz; zlesti pod mizo; zlesti skozi okno v hišo; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
